Slabe prakse pri oblikovanju uporabniških izkušenj
Ikone brez opisov
Ikone imajo veliko prednosti. Hitro se jih lahko dotaknemo ali nanje pritisnemo (v interakciji z zaslonom), so majhne in prihranijo prostor, zlahka jih opazimo, ne potrebujejo prevodov in razbijejo monotonost. A se lahko v njih skriva tudi past. Slikovno izražanje sega v začetke samega človeštva, a imajo lahko ikone drugačen pomen za različne ljudi in kulture. Vzemimo za primer Instagram: če vas vprašamo kaj pomeni znak srčka, boste zagotovo odgovorili – všečkanje. A če pogledate dobro, se ta ikona znotraj aplikacije pojavlja dvakrat: kot všeček ter na zavihku za obvestila. Nekatere trgovine uporabljajo srček kot ikono za seznam želja. Že majhna sprememba v pomenu in funkcionalnosti lahko uporabnika zmede in onemogoči zanašanje na ikonografijo v prihodnje – saj enostavno ne ve, kaj pričakovati. Univerzalne ikone so redke, a obstajajo. Hišica, tiskalnik, povečevalno steklo – to so trije primeri ikon, ki jih razumejo vsi. Za vse ostale priporočamo razlage in opise. Pri nas se držimo pravila: če v petih sekundah ikona novemu uporabniku ni razumljiva, potrebuje opis.
Skrivanje navigacije
Manj klikov, kot jih mora uporabnik opraviti, tem bolje. To zagotovo velja tudi za navigacijske menije. Skriti meniji so težje opazni, kot tisti, ki so prikazani vsaj delno. Ko je navigacija skrita, je manj verjetno, da jo bodo obiskovalci uporabili, če pa jo uporabijo, jo kasneje, kot če bi bila popolnoma vidna. Skrita navigacija ponudi slabšo uporabniško izkušnjo tako na mobilnih kot na večjih vmesnikih. Raziskave so pokazale, da ob skriti navigaciji uporabniki porabijo več časa za izpolnjevanje nalog, zdijo se jim težje in jih v splošnem v celoti opravijo manj uspešno. Na mobilnih napravah je seveda manj prostora, zato je logično, da je velik del vmesnika (kot je navigacija) skrit. Tudi uporabniki so na to že navajeni, zato ima skrivanje navigacije na mobilnih zaslonih manjši vpliv na uporabniško izkušnjo.Neintuitivne kretnje
Poznamo mnogo različnih kretenj. Najpogostejše so pritisk, dvojni pritisk, dolg pritisk, podrsavanje, stiskanje in raztezanje in obračanje. Te so najpogosteje uporabljene v aplikacijah in s tem tudi najbolj intuitivne. Področje kretenj še ni dovolj raziskano, uporabniških vmesnikih pa zato še niso uveljavljene dobre prakse oziroma neka priporočila. Uporabniki še niso splošno navajeni, da bi s kretnjami upravljali z vmesnikom, zato se jih je zaenkrat najbolje izogniti.
Manjkajoč postopek vkrcavanja (onboarding)
Ta točka je specifična za aplikacije, saj se v njih po navadi uporablja onboarding, a je vseeno zelo pomembna! To je postopek, ki uporabnikom predstavi nekaj ključnih funkcij delovanja aplikacije, da se lažje znajdejo v njej. Uporabniki, ki se vračajo so ključnega pomena, zato je potrebno storiti vse, da jih obdržimo. Kar ena četrtina uporabnikov, aplikacijo namreč odpre le enkrat.
Oblika pred uporabnostjo
Na spletu lahko najdemo ogromno aplikacij in spletnih strani, ki izgledajo fenomenalno, vmesnik je čist in modern, gumbi so privlačni, pisave velike. Nato pa ne najdemo informacije, ki jo iščemo. Delovanje in razumevanje izdelka je mnogo bolj pomembno za uporabniško izkušnjo, kot vizualni izgled, zato je pomembno, da so funkcije jasne, njihovo delovanje pa samoumevno.
Neprestano spreminjanje vmesnika
Ljudje ne maramo sprememb – sploh pa ne tam, kjer se nam ne zdijo potrebne. Če se mora uporabnik mnogokrat na novo naučiti navigacije znotraj aplikacije ali pa se lokacije elementov spreminjajo, bo uporabnik aplikacijo ali spletno mesto preprosto prenehal uporabljati.
To nikakor ne pomeni, da se spremembe ne smejo dogajati. Morajo se. Svoje produkte moramo konstantno izboljševati, a morajo biti te spremembe premišljene in kakovostne.
V tem studiu se držimo striktnih procesov, da lahko naročnikom ponudimo le najboljše rešitve za njihove stranke in uporabnike. Spoznajte naš postopek dela skozi kratke objave na našem blogu. Za več informacij pa smo vedno na voljo na e-poštnem naslovu hej@tastudio.si.